Embedded Files
2023-2028 udeležencev preskušanja: opazovanje se začne 1. septembra
Ta stran vsebuje kratke članke o znanstvenih vsebinah, ki zadevajo projekt MyGardenOfTrees in so namenjene širši javnosti. Posredujejo jih strokovnjaki z različnih področij, gozdarji in zainteresirani državljani.
Oktober 2025
Naredite razliko: participativna znanost v MyGardenOfTrees
Naredite razliko: participativna znanost v MyGardenOfTrees
Kaj je participativna znanost?
Ko govorimo o participativni znanosti, mislimo na raziskave, ki temeljijo na podatkih, ki jih zbirajo ljudje zunaj tradicionalnih znanstvenih institucij. To je način, kako znanost približati družbi, hkrati pa doseči obseg opazovanj, ki bi bil za raziskovalce same nemogoč.
Participativna znanost ima globoke korenine. V nekaterih državah so se ta prizadevanja začela pred več kot dvesto leti. Na primer, mreža za opazovanje pikapolonic v Belgiji je bila ustanovljena leta 1800 in je od takrat zbrala več kot 80 000 zapisov! Podobno je mreža za opazovanje fenologije v Avstriji aktivna z nekaj prekinitvami od leta 1851. V teh zgodnjih projektih so državljani upoštevali zahtevne protokole, ponavljali opazovanja ali celo upravljali s specializirano opremo. Vendar je geografski obseg njihovih opazovanj ostal omejen.
Sčasoma so tehnološke inovacije, kot sta internet in pametni telefoni, spremenile možnosti participativne znanosti. Danes mnogi projekti dosežejo tisoče ljudi v različnih državah ali celo na različnih celinah, pri čemer zahtevajo preprostejše podatke ali celo samo fotografije – pomislite na znano mrežo iNaturalist.
Od lokalnih projektov, v katere je vključenih le nekaj zavzetih prostovoljcev, se je participativna znanost razvila v obsežne pobude, ki zbirajo dragocene, a preproste podatke od tisočev udeležencev iz različnih držav in poklicev – pogosto zgolj s pomočjo pametnega telefona. Kaj pa MyGardenOfTrees?
MyGardenOfTrees je drugačen.
Kaj je participativna znanost naslednje generacije?
MyGardenOfTrees prinaša participativno znanost v področje usklajenih razpršenih eksperimentov (CDE), kjer sodelujoče ekipe izvajajo eksperimente na več lokacijah, pri čemer upoštevajo isti protokol. Doseganje tako širokega časovnega in prostorskega obsega ob upravljanju zapletenih eksperimentov je zahtevno, vendar MyGardenOfTrees ta izziv premaga z vključevanjem strokovnjakov, ki pomembno prispevajo k raziskavam in pomagajo prenesti ugotovitve v politiko in ukrepe. Ta sodelovalni pristop temelji na več ključnih prednostih:
Participativna znanost naslednje generacije: ko državljani in znanstveniki skupaj ustvarjajo trajnostne rešitve. NGCS državljanom ponuja zelo zanimivo delo, ki je v skladu z njihovim poklicem. Na primer, v okviru projekta MyGardenOfTrees gozdarji in gozdarski strokovnjaki sodelujejo pri izvajanju vseevropskega poskusa, da bi svetovali pri odločitvah o podprti migraciji.
Trajna udeležba: Udeleženci projekta MyGardenOfTrees se večkrat vračajo v svoje mikro vrtove, kjer spremljajo kalitev semen, njihovo preživetje in rast skozi letne čase in leta.
Aktivno eksperimentiranje: Udeleženci ne opazujejo le narave – izvajajo tudi eksperimente, pri katerih pod nadzorovanimi pogoji sejejo semena različnega porekla.
Zvestoba protokolu in kompleksnost: udeleženci sledijo standardiziranim protokolom za zbiranje podatkov, s čimer zagotavljajo, da so rezultati neposredno primerljivi med stotinami lokacij.
Prostorska raznolikost: z mikrovrtovi, razporejenimi po vsej Evropi, projekt zajema odzive rastlin v širokem klimatskem in okoljskem gradientu.
Časovna globina: ker se opazovanja ponavljajo več let, podatki ponujajo redek vpogled v zgodnjo dinamiko gozdov v času podnebnih sprememb.
Vse to je mogoče zahvaljujoč sodelovanju zelo posebne skupine udeležencev: gozdarjev. Ti prinašajo praktične izkušnje in strokovno znanje, ki jim omogočajo izvajanje kompleksnih eksperimentalnih nalog, hkrati pa imajo resničen interes za rezultate.
To sodelovanje uvršča MyGardenOfTrees v t. i. participativno znanost naslednje generacije (NGCS), pobude, v katerih udeleženci prispevajo specializirano strokovno znanje in aktivno sodelujejo v strukturiranih, na hipotezah temelječih raziskavah. Kot je prikazano na zgornji sliki, se MyGardenOfTrees nahaja na stičišču tradicionalne državljanske znanosti in popolnoma usklajenih razpršenih eksperimentov, ki jih izvajajo znanstveniki, s čimer premika meje tega, kar lahko doseže participativna znanost.
Strokovnjaki in gozdarji skupaj ustvarjajo trajnostne rešitve.
Moč znanstvenih zaključkov je neposredno odvisna od kakovosti in doslednosti podatkov, na katerih temeljijo.
V MyGardenOfTrees vsaka vaša zabeležena opazovanja prispeva k oblikovanju edinstvenega, celokontinentalnega podatkovnega niza o kalivosti semen in rasti sadik v različnih okoljskih pogojih. Opazovanja, ki izvirajo iz usklajene mreže mikrovrtov, bodo bistvena za preizkušanje, kako se jelka in bukev odzivata na podnebne spremembe – informacije, ki bodo na koncu podprle odločitve o prilagajanju gozdov in podprti migraciji.
Kaj splošnega se lahko iz tega naučimo o participativni znanosti?
Struktura je pomembna – jasni, standardizirani protokoli in gradivo za usposabljanje zagotavljajo, da so podatki, zbrani na več sto lokacijah, primerljivi.
Skupnost je pomembna – ljudje ostanejo vključeni, ko se počutijo kot del skupnega znanstvenega potovanja, ne le ko predložijo eno samo meritev.
Povratne informacije so pomembne – deljenje novic in zgodnjih spoznanj (kot v tem blogu ali na strani z rezultati te spletne strani) krepi motivacijo in udeležence opominja, da ima vsaka opazka svojo vrednost.
Ta načela kažejo, da je državljanska znanost najmočnejša, ko postane sodelovanje med državljani in raziskovalci, ki temelji na skupnem cilju in zaupanju.
Vaše sodelovanje je že pokazalo, da lahko participativna znanost doseže novo raven strokovnosti in zavezanosti. Med nadaljnjim zbiranjem podatkov bodo vaše opazovanja tvorile temelj za razumevanje, kako se drevesa naseljujejo, rastejo in preživijo v različnih podnebnih razmerah.
To znanje bo ključnega pomena za reševanje enega najbolj perečih vprašanj v sodobnem gozdarstvu:
Kako lahko znanstvene ugotovitve uporabimo za usmerjanje podprte migracije in pomagamo gozdovom, da se prilagodijo pogojem v prihodnosti?
Skupaj dokazujemo, da participativna znanost ni le sodelovanje – gre za soustvarjanje znanosti, ki bo pomagala ohraniti naše gozdove.
Junij 2022
Asistirana migracija ali asistirani (pre)tok genov?
Asistirana migracija ali asistirani (pre)tok genov?
Človek premika vrste že stoletja
Asistirana migracija (AM) je premikanje posameznih osebkov neke vrste na novo lokacijo s pomočjo človeka. Gozdarji in vrtnarji umetno premikajo vrtse že stoletja in nekatere vrte so se nato same razširile po celini. Tak primer je navadna robinija (Robinia pseudoacacia L.), ki je bila v Evropo prinešena zaradi stabilizacije tal, medonosnosti in kakovostnega lesa. Čeprav opravlja te pomembne ekosistemske storitve, predstavlja tveganje za invazivno razširitev na biotsko pestra travišča. Ravnovesje med tveganji in koristmi je velikokrat nejasno. AM se vedno bolj priporoča kot aktivna strategija za ohranjanje in prilagajanje drevesnih vrst na podnebne spremembe.
Asistirana migracija (AM): kaj se skriva ze tem izrazom?
AM nakazuje na različne tipe človeškega poseganja (Slika 1, Scenariji), katerim sledijo določene prednosti in tveganja. Sestavna člena AM sta gostiteljska in donatorska populacija, ki imata raznovrstne biološke latnosti (Slika 1). Gostiteljska populacija je nabor posameznih osebkov neke vrste v določeni regiji, ki se lahko medsebojno križajo, ki jo ogroža zaznavna ali dejanska podnebna sprememba. Donatorska populacija je prav tako nabor posameznih osebkov neke vrste (enakih ali različnih od gostiteljske populacije) z druge geografske lokacije in se ga smatra, na podlagi posrednih ali konkretnih dokazov, za utreznega kandidata za zamenjavo ali križanje z gostiteljsko populacijo.
Robinija nima bližnjih sorodnikov v Evropi, zato se njenemu vnosu sme reči asistirana kolonizacija. Tu so koristi predvsem ekonosmke: proizvodnja medu, stabilizacija tal in proizvodnja lesa. Po drugi strani bi robinija s svojo invazivnostjo lahko ogrozila ekosistem, kot je na primer travišče z visoko biodiverziteto.
Slika 1: Značilnosti različnih oblik asistiranih migracij z njihovimi prednostmi in tveganji
Asistiran (pre)tok genov: tveganja in prednosti so neločljivo povezani z genetiko
Ko sta si gostiteljska in donatorska populacija med seboj genetsko podobni (sorodni), govorimo o asistiranem (pre)toku genov (AGF). Že ime nakazuje, da gre za "premik genov" donatorske populacije, ki se po večgeneracijskem križanju (t. i. introgresija) združijo z geni gostiteljske populacije. Tveganja in prednosti se praviloma nanašajo na hibridizacijo omenjenih populacij. Glede AGF, pogosto kontroverzne ekonomske koristi AM niso bistvene. Translokacija je usmerjena v ohranjanje ekosistema, kolikor se le da, še posebej biodiverzitete in vseh funkcij ekosistema. To želimo doseči z manipuliranjem temeljnih vrst ekosistema. Na ta način so tveganja za vnos tujerodnih organizmov, bolezni in škodljivcev ter propad ekosistema kot takega minimalna. Glavni prednosti AGF sta "outbreeding depression" in "hibridizacijska inkompatibilnost". Razumevanje teh tveganj pogosto terja dolgoročne raziskave s področja genetike in evolucije, kar par lahko oteži prenos znanja. Genetski material populacij, ki so dolgo časa imele samostojno evolucijsko preteklost, se lahko razvije tako, da sta rast in preživetje v primeru križanja nizka, celo nižja kot sta pri starševskih populacijah.
Maj 2022
Proveninenčni poskusi in mikrovrtovi: kakšna je razlika?
Proveninenčni poskusi in mikrovrtovi: kakšna je razlika?
Provenienčni poskusi
S provenienčnimi poskusi primerjamo stopnje rasti različnih provenienc za 50 ali več let.
Semena, nabrana jeseni, se posušijo in hranijo do naslednje pomaldi ali za prihodnje leto.
Semena se stratificira, da se prekine stanje dormanco.
Semena se v idealnem in kontroliranem okolju drevesnice vzgaja v sadike (1).
Dolgoročna mesta saditve so pripravljena za sadike (2) po znatni obdelavi tal (3).
Zaradi obsega dela in prostorskih zahtev se provenienčne poskuse vzpostavi na omejenem številu lokacij (4).
Mikrovrtovi
Mikrovrtovi so namenjeni primerjavi rastne in regeneracijske sposobnosti različnih provenienc in družin v raznovrstnih tipih okolja.
Semena se nabere jeseni in pošlje udeležencem projekta.
Semena se namesti v gozd brez obdelave tal (1 in 2).
Neobdelana semena se neposredno posadi v tla (2).
V semena/Sadike se ne posega. Izjema je namestitev zaščitnih mrežic pred glodavci/pticami (3).
Poskusi MyGardenOfTrees so vzpostavljeni v gozdovih na različnih lokacijah (zunaj in znotraj) območja naravne razširjenosti drevesnih vrst.
Page updated
Report abuse