Blog
Ta stran vsebuje kratke članke o znanstvenih vsebinah, ki zadevajo projekt MyGardenOfTrees in so namenjene širši javnosti. Posredujejo jih strokovnjaki z različnih področij, gozdarji in zainteresirani državljani.
Junij 2022
Asistirana migracija ali asistirani (pre)tok genov?
Človek premika vrste že stoletja
Asistirana migracija (AM) je premikanje posameznih osebkov neke vrste na novo lokacijo s pomočjo človeka. Gozdarji in vrtnarji umetno premikajo vrtse že stoletja in nekatere vrte so se nato same razširile po celini. Tak primer je navadna robinija (Robinia pseudoacacia L.), ki je bila v Evropo prinešena zaradi stabilizacije tal, medonosnosti in kakovostnega lesa. Čeprav opravlja te pomembne ekosistemske storitve, predstavlja tveganje za invazivno razširitev na biotsko pestra travišča. Ravnovesje med tveganji in koristmi je velikokrat nejasno. AM se vedno bolj priporoča kot aktivna strategija za ohranjanje in prilagajanje drevesnih vrst na podnebne spremembe.
Asistirana migracija (AM): kaj se skriva ze tem izrazom?
AM nakazuje na različne tipe človeškega poseganja (Slika 1, Scenariji), katerim sledijo določene prednosti in tveganja. Sestavna člena AM sta gostiteljska in donatorska populacija, ki imata raznovrstne biološke latnosti (Slika 1). Gostiteljska populacija je nabor posameznih osebkov neke vrste v določeni regiji, ki se lahko medsebojno križajo, ki jo ogroža zaznavna ali dejanska podnebna sprememba. Donatorska populacija je prav tako nabor posameznih osebkov neke vrste (enakih ali različnih od gostiteljske populacije) z druge geografske lokacije in se ga smatra, na podlagi posrednih ali konkretnih dokazov, za utreznega kandidata za zamenjavo ali križanje z gostiteljsko populacijo.
Robinija nima bližnjih sorodnikov v Evropi, zato se njenemu vnosu sme reči asistirana kolonizacija. Tu so koristi predvsem ekonosmke: proizvodnja medu, stabilizacija tal in proizvodnja lesa. Po drugi strani bi robinija s svojo invazivnostjo lahko ogrozila ekosistem, kot je na primer travišče z visoko biodiverziteto.
Slika 1: Značilnosti različnih oblik asistiranih migracij z njihovimi prednostmi in tveganji
Asistiran (pre)tok genov: tveganja in prednosti so neločljivo povezani z genetiko
Ko sta si gostiteljska in donatorska populacija med seboj genetsko podobni (sorodni), govorimo o asistiranem (pre)toku genov (AGF). Že ime nakazuje, da gre za "premik genov" donatorske populacije, ki se po večgeneracijskem križanju (t. i. introgresija) združijo z geni gostiteljske populacije. Tveganja in prednosti se praviloma nanašajo na hibridizacijo omenjenih populacij. Glede AGF, pogosto kontroverzne ekonomske koristi AM niso bistvene. Translokacija je usmerjena v ohranjanje ekosistema, kolikor se le da, še posebej biodiverzitete in vseh funkcij ekosistema. To želimo doseči z manipuliranjem temeljnih vrst ekosistema. Na ta način so tveganja za vnos tujerodnih organizmov, bolezni in škodljivcev ter propad ekosistema kot takega minimalna. Glavni prednosti AGF sta "outbreeding depression" in "hibridizacijska inkompatibilnost". Razumevanje teh tveganj pogosto terja dolgoročne raziskave s področja genetike in evolucije, kar par lahko oteži prenos znanja. Genetski material populacij, ki so dolgo časa imele samostojno evolucijsko preteklost, se lahko razvije tako, da sta rast in preživetje v primeru križanja nizka, celo nižja kot sta pri starševskih populacijah.
Maj 2022
Proveninenčni poskusi in mikrovrtovi: kakšna je razlika?
Provenienčni poskusi
S provenienčnimi poskusi primerjamo stopnje rasti različnih provenienc za 50 ali več let.
Semena, nabrana jeseni, se posušijo in hranijo do naslednje pomaldi ali za prihodnje leto.
Semena se stratificira, da se prekine stanje dormanco.
Semena se v idealnem in kontroliranem okolju drevesnice vzgaja v sadike (1).
Dolgoročna mesta saditve so pripravljena za sadike (2) po znatni obdelavi tal (3).
Zaradi obsega dela in prostorskih zahtev se provenienčne poskuse vzpostavi na omejenem številu lokacij (4).
Mikrovrtovi
Mikrovrtovi so namenjeni primerjavi rastne in regeneracijske sposobnosti različnih provenienc in družin v raznovrstnih tipih okolja.
Semena se nabere jeseni in pošlje udeležencem projekta.
Semena se namesti v gozd brez obdelave tal (1 in 2).
Neobdelana semena se neposredno posadi v tla (2).
V semena/Sadike se ne posega. Izjema je namestitev zaščitnih mrežic pred glodavci/pticami (3).
Poskusi MyGardenOfTrees so vzpostavljeni v gozdovih na različnih lokacijah (zunaj in znotraj) območja naravne razširjenosti drevesnih vrst.